upravíčen <-a, -o> ПРИЛ.
1. upravičen (z razlogom):
2. upravičen (ki ima pravico do česa):
PONS OpenDict
Вы хотите добавить слова, фразы или переводы?
Пожалуйста, отправьте нам новый словарный запись для PONS OpenDict. Внесенные предложения проверяются редакцией PONS и соответствующим образом включаются в результаты.
Примеры из словаря PONS (редакционная проверка)
Одноязычные примеры (не проверены редакцией PONS)
Gotfrid, ki se je čutil upravičenega do celotne očetove dediščine, je začel z vojaškim uporom; pridružili so se mu tudi nekateri drugi plemiči.
sl.wikipedia.org Trdi, da je skeptik upravičen pritrditi nekaterim stvarem, namreč občutenjem, povezanim s čutnimi predstavami; to je namreč povsem izkustvena pritrditev in kot takšna ni dogmatična.
sl.wikipedia.org Postali so najmočnejši nemški knezi in kot taki upravičeno pričakovali izvolitev za nemškega kralja.
sl.wikipedia.org Vendar sta obe vrsti dokazali, da njihovo lubje ne vsebuje dovolj aktivne snovi za ekonomsko upravičeno ekstrakcijo.
sl.wikipedia.org Sloves velikega morskega volka kot neusmiljenega plenilca je upravičen, vendar pa ne gre (kot so menili nekdaj) za »stroj, ki požre kar koli«.
sl.wikipedia.org