Переводы „govorečih“ в словаре словенско » английский

govoríči|ti <-m; govoričil> ГЛ. нсв. неперех. перенос.

govoričiti

to talk foolishly

govórnik (govórnica) <-a, -a, -i> СУЩ. м. (ж.)

govornik (govórnica)

speaker

slavnostni govórnik

honourable speaker

I . govorí|ti <-m; govoril> ГЛ. нсв. неперех., перех.

1. govoriti (neki jezik):

govoriti

to speak

govoriti

to talk

govoríti slovensko

to speak Slovene

govoríti neumnosti

to talk nonsense

2. govoriti (pogovarjati se):

govoriti

to speak

z očetom ne govoríva

me and my father are not speaking to each other

z očetom ne govoríva

me and my father are not on speaking terms

3. govoriti перенос.:

govoríti tja v en dan

to talk through (one's) hat

govoríta drug mimo drugega

they do not speak the same language

govoríti stenam

to talk to walls

govoríti isti jezik

to speak the same language

II . govorí|ti ГЛ. нсв. возвр. гл.

govorí se, da je goljuf

the word is that he is a cheat

govór|ec (-ka) <-ca, -ca, -ci> СУЩ. м. (ж.)

1. govorec:

govorec (-ka)

speaker

spreten govórec

capable speaker

2. govorec ЛИНГВ.:

rojeni govórec

native speaker

gôvor|en <-na, -no> ПРИЛ.

1. govoren:

gôvorni nastop

oral performance

2. govoren МЕД.:

gôvorna napaka

speech impediment

3. govoren ШКОЛА:

gôvorna vaja

oral exercise

govoríc|a <-e, -i, -e> СУЩ. ж.

1. govorica (nepreverjena informacija):

govorica

rumour enslslre-brit-s

govorica

rumor enslslre-am-s

širiti govoríce

to gossip

širiti govoríce

to spread rumours

2. govorica samo sg (govor):

govorica

language

govoríca telesa/gluhih

body/sign language

govórnic|a <-e, -i, -e> СУЩ. ж.

govornica → govornik:

Смотри также govórnik

govórnik (govórnica) <-a, -a, -i> СУЩ. м. (ж.)

govornik (govórnica)

speaker

slavnostni govórnik

honourable speaker

govoránc|a <-e, -i, -e> СУЩ. ж. slabš

govoranca

blabbering

dolgovezna govoránca

long-winded blabbering

govoríl|en <-na, -no> ПРИЛ.

1. govorilen ШКОЛА:

govorílne ure

office hours

2. govorilen АНАТ.:

govorílni organi

speech organs

zgovór|en <-na, -no> ПРИЛ.

1. zgovoren (človek):

zgovoren

talkative

zgovoren

loquacious

zgovoren

garrulous

2. zgovoren перенос. (podatek):

zgovoren

telling

zgovoren

telltale

zgovoren

revealing

zgovóren nasmeh

eloquent [ali telling] smile

gôvor <-a, -a, -i> СУЩ. м.

1. govor (nastop):

govor

speech

imeti slovesni gôvor

to deliver [ali give] a ceremonious speech

2. govor samo sg (izražanje):

govor

speech

dar/svoboda gôvora

gift/freedom of speech

3. govor (močno zanikanje):

ni gôvora! перенос.

not a chance!

ni gôvora! перенос.

no way!

govórk|a <-e, -i, -e> СУЩ. ж.

govorka → govorec:

Смотри также govórec

govór|ec (-ka) <-ca, -ca, -ci> СУЩ. м. (ж.)

1. govorec:

govorec (-ka)

speaker

spreten govórec

capable speaker

2. govorec ЛИНГВ.:

rojeni govórec

native speaker